risanke

Bio smo uspeli ujeti v petminutnem mirovanju. Kdor jo pozna, ve da je to skoraj nemogoče.Ni spala (se tudi v spanju premika in vrti za 180°), temveč se je zagledala v risanko.
Tako sedaj vrtimo Baby Tv Chanel in se smejimo malim risanim junakom. (za tistih zlatih pet minut... :) )

zobki

Že za veliko dogodkov smo pisali poročila veliko kasneje... z zobki pa smo počakali namerno ;) da se bodo fajn videli na slikici ;) Na prvega smo čakali zeeelooo dolgo, celih 11mesecev in 4dni. Dočakali smo ga na morju, za kar je vedelo celo naselje v Loparju (pa niti ne "veselih odraslih" temveč bolj Bio, saj je očitno kar bolelo). Levemu spodaj je točno čez 10 dni sledil še desni, mesec kasneje zgoraj levi in zopet 10 dni za njim desni.
Tako jih sedaj pridno umivamo in čakamo na naslednje biserčke...

morje 08

Naša prva večja poletna pustolovščina - morje - se je začela 2. julija v spremstvu dveh prijateljev, Urše in Rudija.

Za prvo družinsko dopustovanje smo izbrali otok Rab in zadeli v polno ;)

Sledil je teden jutranjega bujenja by Bia, čolnarjenja, vožnje s ski-jetom, potičkanja, sprehodov, sladoledov, kuhanja raznih specialitet, kartanja, ...

Skratka imeli smo se lepo, minilo je prehitro. Čimprejšnja repriza pa itak zaželjena ;)

Zbrana družbica

tortica za očijev 24 r.d. mmmm...

ostale fotke naložim v galerijico... grrr... mi jih noče lepit zraven...

morje 08

smo nazaj ;)

Smo nazaj... Prepolni užitkov poletja, lenarjenja in crkljanja v troje, vsakdanjih dogodkov in spominov za vse življenje.

Dobili smo prve zobke, uživali na morju, pihali prvo svečko in rezali poročno torto.




Za prvo silo bo? :) Podrobnosti pa sledijo v prihodnjih dneh...

črna pika

Kdo je kriv za tole? Kdo bi se moral po glavi vžgat in rečt: "Tole je treba uštimat!"












Kdo je kriv za tole? Kdo bi se moral po glavi vžgat in rečt: "Tole je treba uštimat!" Koga bi mogl bit sram za tole?

Mene? Dvorjane? Cerkljane? Občinske "veljake"?

Lahk kr vse po vrsti...

Malči pa uživa... Tudi v visoki travi, v prenašanju odlomljenih kosov sedežev, v brskanju po pesku z drekci, ipd.

Ampak se ne zaveda, da ji ravno takšne napake, ki jih dovolimo odrasli, povzročijo ogromno bolečin.

Prvi koraki

Včeraj je mala Bibka naredila svoje prve korake. (petku 13. navkljub)

Začela je počasi, en korak za drugim... In se do 23h (ko je šla spat??!!) zverzirala že za 5 korakov skupaj.

Filmčkov še ni, ker jo še občudujoče gledam in komaj verjame svojim očem. (in pa cvikam zraven, ko ji zmanjka ravnotežja pri nekem 7. koraku)

Bravo lubica! (mamica sije od ponosa)

hot hot hot

Pretekli teden je bil najbrž eden Biinih najljubših. Po cele dneve je bila samo v body-ju in kazala svoja pobuškana kolena. Pojedla je svojo prvo porcijo makarončkov, začela "putkat" žemljice in prvič pokazala navdušenje nad jagodami (nad packanjem z njimi, ne da bi jih jedla) Pa banano je kot ta veliki! Nič več peštanja, prime v roke in jo zmaže.

Ker se vsi ostali hladimo s sladoledom, sem tudi Bii naredila nekaj temu podobnega. Njeno sojino mleko, banana in vanilijev sladkor sem dala zmrznit. Kaj bo pa ratalo pa še sporočim :)

Zobk ni, bo najbrž prej shodila. Izkoristi namreč vsako stvar in vsakega človeka, ki jo je pripravljen držati, da ona šiba (po dveh!)

Najnovejše besede so: ko-ko (kar se navezuje na babičine kokoške), kak (ko sklada iz koša smeti ali pa "pospravlja" predale) in največkrat slišana baba.

Poročni update:

- oba s Tomotom imava obleko, on sivo, jaz pa sposojeno smetanasto (v Grazii v Lj) (ma živo teh barv; šampanjec, smetana, jagodna, ... še lačen rataš)

- našla najini barvi - kombinacija roza in fuksije

Nekako se ne spraviva delat vabil... Sicer ne vem niti do kdaj naj bi se to moralo razposlat. Ah, do avgusta bodo pa že ;)

Lov na čeveljce Tomotu kar uspeva, pri meni se pa zatika s številko 36. Kako imajo lahko povsod le še 39, 40. Sicer bi pa zih ful dobre izgledale japankice ;)

Baje morava čim prej rezervirati še torto, ker slaščičarne sprejemajo samo določeno število naročil :S

Je še kakšna pomembna stvar, ki se je ne da prestavit na zadnjih 14 dni pred poroko?

Priprave

Urejeno:
zaročenec ;)
datum
civilna poroka
cerkvena poroka
gostišče
band
Biina oblekica :)

Nujno urediti še ta teden!
barva cvetja in vabil
izdelava vabil
Tomotova obleka
moja obleka

(predlogi zaželjeni)

Glede na to, da sva se tole na hitrico odločila... Sva imela res srečo, da sva dobila vse zgoraj našteto prosto za najin dan. Je pa sploh fino, ker ne komplicirava in se hitro vse zmeniva.
Nočem bit vraževerna, ampak to je zih ful dober znak za srečen zakon ;)

Poroka bo!

Vprašanja, kdaj se bova poročila, naju spremljajo že od oznanitve nosečnosti. Bolj za hec kot zares, sva se o tem začela pogovarjati ob Biinem rojstvu. Resno zaročila sva se na božični večer. Včeraj pa sva se dokončno odločila... Poroka bo!

Torej, uradno razglašava, da bova 16.8.2008 dahnila usodni "DA".

Pred nama so trije meseci priprav in načrtovanj... Pričakujeva pa dobro fešto in sonček :)

(no, kdor mi včeraj še ni verjel, a zdej drži? :)) )

posvetovalnica 9m

V ponedeljek je Bia imela posvetovalnico, kjer so ji namerili 73cm ter 9160g.

Pediatrinja jo je prav pohvalila, kako fino napreduje, kljub alergiji. Malo jo je presenetilo, da je še brez zobkov in me sumljivo gledala, ko je opazila njena kolena. Naša punca se nič ne "špara" za minice...

Počitniški teden

Preden odjadram v Lj na izpit, še hiter update prejšnjega tedna...

V ponedeljek smo šibali v Trst, Piran in na Rakek. Malo šopinga, malo sončkanja in malo sorodnikov :)Bio počasi privajava na morje, da bo v začetku julija na Rabu čim bolj uživala... Takole izgleda suhi trening pod domačo "palmo"... In pa mokri...

Slednji je bil v sredo v Čatežkih toplicah s sestričnama Ajdo in Zalo ter njunimi starši.

Po prazniku dela pa smo se vrgli na obnovo gugalnic. Takole sedaj izgleda naše domače igrišče... Da pa ne boste mislili, da se pri nas gugajo samo otročki... Tomo, Karlo, Janez in Barbara so se v nedeljo pogumno sprehajali, skakali in gugali v adrenalinskem parku v Bohinju. Tomo na veliiiki gugalnici...


Več slikic in filmčkov pa zgoraj desno v albumih...

3/4 leta

Oba s Tomotom sva si vzela malo počitnic (on v službi, jaz na faksu). Tako imamo čas "letat" naokrog (a premalo energije na koncu, da vam pokažemo fotke)

Danes je Bia dopolnila 9 mesecev.

Najnovejši triki so: "bravo bravo"/"prosim prosim", kazanje s prstom kam bi šla, kaj jo zanima, kaj gleda. Pomaha "pa-pa", da "čaw", pokaže kako veliiiiika je.

Po novem tudi ponavlja besede, ki jih ji rečeš (njej poznane) - ata, teta, baba, dada, do, ...

Puza ko nora, se sama vsede, pobere in vstane ob opori. Ob opori se tudi premika levo in desno.

V vozičku ni več zanimivo gledat mamice, tako smo jo obrnili okrog. Je mali firbec in veselo čekira vse naokrog. Vedno pogosteje pa gremo na sprehod tudi s triciklom, v katerem ponosno sedi in po titovsko pozdravlja mimoidoče.

Prehrana je postala malo bolj pestra z rozinami, suhimi slivami in suhimi marelicami. Sedaj sledi kakšna "Klarčeva" postrv, nato pa še uvajanje novega sezonskega sadja in zelenjave. Še vedno pa ostaja prava gurmanka.

Zgodba z zobki je takršna, da jih slišimo že, vidimo pa še ne čisto. Kljub temu z dlesnimi veselo melje mehko kuhane koščke hrane.

Zadnji teden je že fejst opazila, kdaj naju s Tomotom ni bilo zraven, kdaj sva jo pustila v varstu. Drži se naju ko klop, in dvakrat premisli, kdaj bi šla h komu drugemu v naročje.

In moja najljubše novitete? Če ji rečem: "moja moja", se stisne k meni. Če pa ji nastavim šobico in rečem: "lupčka" pa pritisne svoja slinasta ustka k mojim. Ah, se topim :)

(jaz sem izmučena... s slikami in filmčki nadaljujem jutri)

Bio Bia

Ravno sem si na National Geographic-u ogledala dokumentarec v katerem je bilo govora o trenutnem stanju Zemlje, ozračja, stopnji onesnaženosti... Baje imamo še kakih 5-10 let časa, da se poboljšamo in ohranimo Zemljo VSAJ takšno kot je sedaj. Pa ne čakat 5-10 let... Začet je treba ZDAJ!


In ker onesnažen zrak, voda, ... zelo negativno vpliva tudi na našega alergika, se trudimo, da vsaj malo pripomoremo k izboljšanju:

- Ločujemo papir, steklo, plastiko
- Uporabljamo pralne serviete in ne tistih za enkratno uporabo (s tem se mogoče za 1/100 odkupimo za Biine pamperske)
- Zavračam vrečke v trgovini, saj imam ful fajno iz blaga :)
- S Tomotom se voziva skupaj v Ljubljano (vsaj v 95%) (v Ljubljani poredko vidiš dva v avtu)
- Ne uporabljamo mehčalca, minimalno prašek in še ta naj bi bil naravnega izvora in razgradljiv
- Imamo svoj bio vrtiček
...

In še kakšna malenkost...

In zmagovalec je....

Po 7 dnevih glasovanja, okroglih 50 glasovih in naporni, težki bitki, neodločeni do zadnje sekundice...

Je prvo mesto zasedel... (tuš prosim) ...CHILI PEPPER!




Hvala vsem za glasovanje, srčki ste ;)

Bia in Cvetličniki

Popolnoma nepričakovano smo danes srečali Fifi in Čmrleka v Merkurju. Bia se je z njima slikala. Moje fotke so bolj boge, tista razvita, ki smo jo dobili, je pa super. Ko jo bom imela priložnost skenirat, bom dodala...

Tale filmček ni bil namenoma posnet, pač sem pozabila preklopit na foto... ampak, če že je... :)

Popolnoma nepričakovano pa je bilo tudi to, da je babi Simona domov pripeljala nov tricikel. Zaenkrat fotka, lahko pa ste prepričani, da v bodoče sledi kak filmček ;)

Avtosedež

Še danes se spominjam Biine prve vožnje z avtom v lupinici. Iz porodnišnice smo prišli domov z mojim prstom v njenih ustih, da je sesala, saj dude nismo imeli s sabo, bila pa je že lačna.

Sedaj pa je čas, da začnemo razmišljati o novem avtosedežu.

Dragi zvesti bralci Biinega bloga,

s Tomotom sva se razmišljala, da bi pri nakupu upoštevala tudi vaše mnenje.

Odločila sva se za model MaxiCosi Tobi, barvo pa prepuščava vam...

Torej...

1.)Red flame

2.)Lily pink

3.)Chili pepper

4.)Lemonade

5.)Black

Glasujete pa zgoraj desno ------------------------> :)

Hvala!

Uspavanka za Bio

Z Bio imamo občasno še vedno težave, da zaninca. Ne morem je navaditi s tisto kruto metodo, da otroka pustiš jokat :S (pa tudi, če deluje) Najbolj "pali" petje... Predvsem tale...

Vsaka zvezda na nebu zamiži,
teta Luna prikima, se zasmeji.
Pogasili smo vse luči,
da naša Bia lahko zaspi.



Vsaka zvezda na nebu zamiži,
teta Luna prikima, se zasmeji.
Pogasili smo vse luči,
da naša Bia lahko zaspi.




Pa naj zaspi, naj skrije svoje trudne oči,
pa naj zaspi, da se malo srce umiri
in naj sanja le o lepih stvareh.
Ko sonce zbudi jo, na ustih bo smeh.




Vsaka zvezda na nebu zamiži,
Biin kužek zalaja, se poslovi.
V kraljestvo škratov, sanj in vil
jo nese sila nevidnih kril.




In že leti daleč proč od tega sveta,
od tega kar ne razume in kar ne pozna,
saj jo čaka svet drugačen od sanj.
Kako naj svarim jo, kaj rečem ji v bran?

Boj se ljudi, ki ne znajo jokati,
ne gledajo v oči in ne znajo stisnit’ dlan!
Boj se množic, ki mahajo s pestmi,
šoferjev s klobuki, nabitih na volan!




Vsaka zvezda na nebu zamiži,
teta Luna prikima, se zasmeji.
Pogasili smo vse luči,
da naša Bia lahko, pst! zaspi.

Gugalnica

Končno so prišli lepi in topli dnevi, da lahko Bia preživi zunaj čim več časa. V vozičku, na kavi prijateljčki in po novem tudi na super novi gugalnici.

Pomlad - apčiih<<<

NUJNO moram napisat še en post preden Bia začne urno puzat' in ji pokuka ven prvi zobek (jap, še vedno je brezzoba biba)

Malo pred prazniki so naju nepričakovano poklicali iz jeseniške bolnišnice in naju povabili na 4-dnevni dopust pod Mežaklo. Beri: Bia je imela, zahvaljujoč negativnim krvnim in kožnim testom, uvajanje kravjega mleka.

To je izgledalo nekako tako, da je dobivala doze mleka (aptamil). Najprej 2x 5ml, nato 10ml. Naslednji dan zopet 10ml, nato 20ml, nato 30ml. In še naslednji dan 30ml in 60ml. Nato pa so končno nehali, ker je bila malči že od prvih 10ml čisto rdeča, flekasta in praskava. Za vsak slučaj, če bi prišlo še do kake hujše reakcije sva tako ostali tam še en dan. Bia je bila super pridna in lepo prenašala vse skupaj.

Spremenilo se ni torej nič, alergija je še vedno. Lahko da so bili lažno negativni testi (tudi na jajca in vse) lahko pa da prenese določeno obremenitev. Smo še naprej v svetu veganov z zajčkom ;)

Da pa nisva šli čisto za brezveze na Jesenice, sva za domov vzeli en prehlad in slabo vreme. Meni gre že na bolje, Bii pa je udarilo še na očke. So ti otroci sploh kdaj zdravi?!

Nato pa smo prišli domov, pobarvali nekaj jajčkov in nekako "pustili" Bii, da jih poštrunca. V pičlih 3 sekundicah.

Malenkosten napredek je tudi pri kobacanju. Šiba jo pa takole...

30. februar?

Današnji post bo mogoče že malo pozen... Vsaj za tiste, katerim sva z Bio hoteli voščiti za 4., 8., 12., 16.,... rojstni dan.

Prijatelja sta par dni nazaj navdušeno gledala po nosečniškem koledarčku kdaj se morata "spraviti k delu", da bo njun otroček prijokal na svet 29.2.2012. Joj joj joj, Gorenjca, še za torto nebi dala vsako leto :P

Jaz pa tarnam že samo ta mesec, ker nima 30, da bi Bia konkretno dopolnila 7 mesecev. Tako da se je to zgodilo nekje vmes med včeraj in danes :)

Bia se je popoldne fino naspala, tako da je bila zvečer pripravljena na "pižama party". Družbo sta ji delala še sestrična Ajda in striček Domen.

(pa tele nočne fotke so švoh, ker večinoma fotkam z mobitelom)

In Biini dosežki pri 7. mesecih?

Čeblja, kot prava ženska. Najbolj se ji po ustih vrti "ata, ata", občasno to postane tudi "ajda", potem baba, tata in dada. Na "mama" pa še čakam... :) Spušča še druge nedoločljive zvoke - nekaj vmes med cviljenjem in renčanjem (?), ...

Najbolj zanimiva stvar so razni daljinci in telefoni. Za silo je dober tudi njen ta igračkast. Oči je navdušen nad njenim zanimanjem za tehniko (dokler ne poskuša utopiti njegovega telefona s slino).

Njen jedilnik se je že kar popestril. Poleg klasične začetne zelenjave in sadja sedaj je še kus kus, ajdovo kašo, polento, puding na kompotu in meso - zajčka! In seveda piškote. Včeraj sem ji prvič dala tudi sojin puding. Se mi zdi, da je klub ljubiteljev čokolade dobil še eno članico. :)

Pri plazenju pa tudi že počasi napreduje. Motivirajo jo kakšne igračke, najbolj veselo sledi tejle želvici. (Vzoru primerna pa je tudi hitrost premikanja, počaaasi, hi hi)



Te stvari mi trenutno padejo na pamet. Je pa itak tisoč stvari, ki jih Bia pogrunta vsak dan...
In, ki mi vsak dan dajo še dodatnih tisoč razlogov, zakaj tako ljubim to moje malo bitjece...