čišenje noska

Tako naj bi zgledalo čiščenje nosu - pri odraslih in pri otrocih.



(ok, tut men posnetek ni najbolj ljub, ampak dobr, Bie ne morm snemat pri tem)

Ne morm verjet, da tega nihče ne pove... Recimo, na posvetovalnicah, instant parenting tečaju, kasneje pri pediatrih... Skratka, če bi tole vedla, bi si prišparal 1x počen bobnič, večkratne doze antibiotikov in nasploh en kup neprijetnosti povezanih s prehladi in noskom.

Tko da fejst namakat noske, jz ji špricnem dobr deci na uro. Ona pa men. Ker mi je ta filing ravno tako odvraten in se težko pripravim, da si špricnem.

bolniška

Takole zgleda naše tihožitje na mizi v dnevni...


Sva šli z Bio v ponedeljek k zdravnici, čisto zdravi, le noht na nogi se ji je vraščal. In očitno sva domov prinesli super bacile, ki sedaj oblegajo celotno familijo.

In sedaj na veliko furamo lumpijev čaj, grozdje, fiziološko na decilitre, robčke in ... baby tv.

maste kej za pusta hrusta?

Tudi letos smo skoraj predozirali s krofi in sladkarijami, ki pašejo k pustnemu času.

Na pustno soboto smo se kot backi joni odpravili na otroško pustovanje, kjer sta vse otroke najprej animirala dva klovna, nato pa je sledil žur s piko nogavičko!


Nedeljo smo preživeli pri babi in atu s šenčurskimi Godlarji...

V torek pa smo letošnjega pusta zaključili v Tušu v Kranju, kjer so imeli Čuki nastop za najmlajše (in mamice ;) )

Aja, v sredo smo imeli pa že problem, ker se nismo nič našemili... tako da... maškarce bi lahko trajale tudi kak dan več :)

skijaši

Takole je Bia na domačem hribu (ki se je iz tedna v teden večal) osvajala veščine smučanja. Po začetnih škarjastih korakih, je kmalu sama splezala do vrha in se spustila po hribčku.



Ampak lopatka je pa še vedno najbolj zakon!

prva manikura

Takole pa je, če kozmetično navdušenko (z še malenkost premalo izkušnjami) pustiš samo v svojem študijskem kotičku.


Ustvarjala je z edigsom...

palačinke!

Po dolgem času smo bili v soboto doma, brez obveznosti (no tiste "pospravljalne" smo preskočili) in začeli usvarjati in packati že za zajtrk. Zmiksali smo mega mini ameriške (or whatever) palačinke. V bistvu navadne naše, z dodanim pecilnim praškom. V manjši in bolj fletni različici. So res take flufy in nekako se jih ne da nehat jest :)


Naša kuharica Mojca (kot zadnji mesec Bia pravi, da ji je ime :))


Mnjamsi so bile z domačimi marmeladami in pa čokoladnimi sladkim grehom...

T-R-M-A

TRMA. Ne samo z veliko začetnico, temveč z vsemi konkretno veliki črkami.

metanje v tla, zmišljevanje, ne ta kozarec, tistega bi, tole je moje, ne ne bom, nočem, ne dam, jz bom prva, pust me, nebi te majčke, jz bom peljala luno, hočm nož, sama hočem mešat, ne grem spat, dej mi takoj, ...

...in še tisoč stvari na dan, ki na dnevni bazi dvigajo moj pisker.

Kako se spopast s tem? Trenutno furamo ignoriranje metanja v tla in histeričnega joka. In pogovor kako in kaj. Huh, naporno! Nikol mi ni noben reku, da so vsi otroci taki, ne sam od tujcev v trgovini :)

Najprej sem rekla, da ni šans, da kdaj javno pokažem ta posnetek. Ampak je ful poučen :) Bia reče: "Mami dej tist, k Bia joka." In gledava, se smejeva in spet ponoviva, da je fotkič samo od mamice in očija ter da ga Bia ne sme. Kar je bil vzrok za strašne solze in jok na filmčku.



ok... tole pa je bilo pet minut pozneje...



Ja, vse mine. Tudi trma. Hope so :)

(posnetka sta stara vsaj dva meseca)