3

Danes Bijčk praznuje 3 mesece :)

Zaradi mojega pomanjkanja časa in energije ta blog nekako tone v pozabo marsikaterega bralca... Kljub vsemu se zadeve počasi normalizirajo in smo se vsi že nekako privadili na Biino alergijo. Nemara bo sedaj tudi kakšen post na mesec več, kakšna sweet slikica več in dodan kakšen vegansko (+mesek) recept ;) (če pa se še kdo bavi s prehrano brez jajc in kravjega mleka pa z idejami na plan).

Sporočila vsem: sej vaše bloge pa bereva ;)

Bia.

Vse skupaj se je začelo... (ok, pa preskočimo tistih 9 mesecev prej) ... v petek, 20.7. okrog 14h, ko sem zagnala paniko, da me špika po trebuhu. Oziroma me je enkrat špiknilo. Ker se stvar ni ponovila, jaz pa sem kljub temu zagnala paniko, sva s Tomotom preživela petkov večer v porodnišnici Kranj. Priklopljena na ctg, bleda in prestrašena "kaj bo sedaj". Po očitkih ginekologa, zakaj zganjam paniko, sva se odpravila domov. Ob odhodu sem zaslišala še besede: "Ampak začelo se pa je."

Cel vikend sem že kar nestrpno čakala, da se bo kaj zgodilo, da me še kaj zašpika. V sredo sem potem imela amnioskopijo, pregled, da ugotovijo idealen čas za porod. Ker ta dan ni pokazalo nič novega, sem prišla še v petek. Zopet... domov. Vendar tokrat s svarilom, da je že vse "ready" ter da mi dajo vikend, če se bo spontano kaj razvilo. V upanju, da se bo res kaj razvilo, sem zvečer šla še na kranjsko noč, poplesavala na siddharto (pa tomi ni nč klicu ;))... a nič ...
Tako sem potem NAROČENA prišla v ponedeljek, 30.7. ob 6.30 rodit. Po klasičnem sprejemnem postopku, so po ctg izvidih ugotovili, da imam zelo šibke popadke. Poležali so me na posteljo in priklopili flaško z umetnimi popadki. Na začetku je bilo vse skupaj zelo zabavno, sproščeno. Tu gre zahvala predvsem Tomotu in prijaznim babicam. A po slabem decilitru tekočine se je začelo bolj zares. 10x levi bok, dihanje, masaža, 10x desni bok, dihanje, masaža. Po 6ih urah in pol utrujajočih popadkov se je kar naenkrat začelo vse zelo hitro odvijati. Delčkov se niti ne spominjam. A zagotovo mi bo za vedno ostal v spominu trenutek, ko je Bia prvič zadihala in zajokala. Zaradi bojazni, da je vendarle fantek (če sem pa kupila ful roza cunjic) so bile moje prve besede: "Saj je punčka, ne?" Danes sem malo razočarana nad svojo plitkostjo, ampak takrat sem bila itak zadeta ;) Bio so zavili v rjuhico in mi jo položili na prsa. Komaj sem verjela, da jo končno držim v naročju. Mojo Bio, ki sem jo božala v trebuščku, ji brala, pela in obljubljala. Tomo je nato prerezal popkovino in šel z njo, da so jo umili in oblekli. Vrnil se je z malo v naročju, vso čisto, toplo in mehko. Sledili so najlepši trenutki, samo naši... Z noskanjem, božanjem in lupčkanjem.

In kar naenkrat je od teh trenutkov minil en mesec.

Sedaj pa jo z občudovanjem božam po ličkih, z navdušenjem berem, si izmišljujem uspavanke in izpolnjujem obljubljene sanje.

kako sprožiti porod?

1. pitje čaja iz malinovih listov

Pri skoraj 40°C 2x na dan pijem čaj. Sladkan, da se ne dojame ogabnost, hladen, da me slučajno ne pobere.

2. sprehodi

Šetkanje pride na vrsto okrog 21h, 22h. Pridna. In utrujena. Medtem pa prakticiram nasvet 3. ...

3. hoja po stopnicah

15 stopnic dol. 15 stopnic nazaj gor. in spet. 15 stopnic dol. 15 stopnic gor. Se nabere čez dan.

4. vroč tuš

Zopet, zaradi nevzdržnih temperatur je tudi tuširanje z vročo vodo predvsem... nevzdržno.

5. seks

Prakticiranje le-tega v visoki nosečnosti je že tako ali tako misija nemogoče. Da pa te partner zavrača z argumentom, da gre le za izkoriščanje, pa je že absurd. Ubogi moj moški, ki se mora takoooo žrtvovati zame.

6. generalno čiščenje stanovanja

Sesam, likam, čistim kuhinjske omarice, skladam posodo v in iz pomivalnega stroja, obešam perilo, pometam dvorišče... Očitno hormoni zares delujejo, ker še v življenju nisem trpela za
"sindromom" pospravljenega stanovanja. Bi pa tudi pomivala okna, prala avto, kopala Luno, kosila travo... Če nebi smotan Tomo že vsega naredil.

Koliko zgoraj našteti nasveti pomagajo pri začetku popadkov? Pojma nimam. Doživljam pa prve. Že dva dni. In ja, to naj bi bilo normalno. Ampak ne, jaz sem takoj pri prvem šibala v porodnišnico. Pa so me poslali domov z jasnimi navodili, da naj ne paničarim, se opazujem, pazim na intervale. In naj ne stokam, da boli. Ker boli.

Skratka... Glede na frekvenčnost mojih postov, bo v naslednjem že objava moje žogice :)

Poslednji nosečniški pozdravčki...

sitno

Par mesec nazaj sem obupavala nad delom, ki ga bilo potrebno opraviti, stvarmi, ki jih je bilo potrebno urediti, ...

No sedaj sem na točki, ko je vse v popolnem redu. In se grozno počutim. Na žalost nisem tak tip človeka, da bi počela nič. Za fizična "pospravljalna" dela sem postala neuporabna, daljša hoja in vožnja z avtom me utrujata... Požiram knjige eno za drugo (in zaradi vročine višam kriterije pocukranosti), izpoljujem Biino knjigico (oziroma samo dekoriram)... In predvsem si neprestano ogledujem voziček, lupinico, zibelko, kombiniram oblačilca, voham robčke za ritko in hladilno mazilo, ... Zdi se mi, da sem trenutno pa res najbolj naporna in nezanimiva.

O tem, koliko je/bo mala spremenila moje življenje, najbrž ni treba razpravljati... Vendar... Ali bom kljub temu še vedno jaz jaz? Za fanta razburljiva oseba in ne vedno zaskrbljena? Za prijatelje zabavna, pripravljena na pogovor o čemerkoli (ne izključno o plenicah in podobnih dojenčkastih stvareh) Padam v dvome in si že sedaj določam meje, čez katere najbrž nikoli več ne bom šla.

Ok, trenutek tišine... A že pogledujem proti previjalni, kjer imam razstavljena oblačilca "iz porodnišnice". Po eni strani me zvije... A po drugi... Iiiii, Bia, ne se obirat :)

7 nepomembnih stvari o meni

1. Sem tiste "sam svoj mojster" narave. Dokaj dobro znam popraviti vsako stvar, obnoviti, sčistiti, polakirati, priviti, skrajšati, ... Perfekcionizem in trma mi tu prideta čisto prav. Postanem pa tudi rahlo živčna, ko opazujem druge, ki malenkost manj sposobno od mene opravljajo določena opravila (če nebi bila ravno noseča, bi tudi ploščice v kopalnici sama položila).

2. Ne maram preveč dotikanja... Npr. voščiti za rojstni dan/novo leto mi že od malega dela preglavice. Tudi objemi in slučajni dotiki niso najbolj "moja" stvar. Najbolj pa mi gredo na živce ljudje, ki se nenadno dotikajo mojega trebuha.

3. Rada dolgo spim. Rada poležavam, lenarim, se crkljam, ... V tem primeru sva si z Luno zelo podobni.

4. Rada imam živali. Pse, mačke, miške, zajčke, konje, ... Obžalujem, da me je sredi pubertete prijela fobija pred krvjo, in izbrisala željo po veterinarskem poklicu. Pozdravila bi lahko vse (mogoče bi imela le manjše probleme s kokošmi, golobi in kobilicami (a to so itak dokaj zdrave živali))

5. Učiti se mi je v veselje izključno zaradi pestre uporabe pisarniškega materiala. Razni blokci, samolepilni listki, barvni svinčniki, dišeči markerji, ... Če so moji zapiski roza barve in dišeči, lahko pričakujem 10.

6. Roza barvo sprejemam samo v obliki blokcev in svinčnikov (in bloga). Oblačil/torbic/ličil/... pri meni v tej barvi ni. Pojavljajo se pa v Biini. Hmm.

7. Z lahkoto se navežem na stvari, živali, ljudi... In potem potrebujem veliko časa preden jih "pozabim". Tako s težavo mečem v koš razne "listke z dopisovanjem" iz prvega letnika, kamne (za katere niti ne vem več od kod sem jih privlekla), stare postre, bivše ljubezni in iskrene, a oddaljene, prijatelje.

nebi nadaljevala verige... me pa zanima 7 n.s. o urši, petru, maruši, brankotu in tomažu

eva?

če jo je kdo kje opazu... nj hitr sporoči...

kopalnico imam

Evo :) my sweet kopalnica :) Prostor, ki me navdaja z upanjem, da se stvari odvijajo... da bomo enkrat res zaključil z vsemi deli...

Na tem mestu z veseljem delam reklamo za jub trend barve (ki so za obliznit), ikeo in tomotovo štromarsko znanje (v tisto nišo naravnost so zgoraj vgrajene lučke, ki sploh ponoči delujejo blazno sexi)

Dnevna soba in spalnica+otroška sobica (2 v 1) pa še prideta... Upam, da do konca tega tedna...

slikice

No tale je čist čist prva slikica in sploh dokaz, da še en srček bije v mojem trebuhu.

Starost 9 tednov. Fižolček :)

Reakcija? Solze sreče.

Itak čustva ne počivajo...

Tale je že bolj lepa in fina, se lepo vidi glavica in trup. (btw, čist moj profil, a ;) )

Starost 12 tednov.

Pa zopet solze...

Zadnja pa je bila čist drugačno doživetje. Eno uro gledaš malo žabico, kako skače, se premika, skriva, kako bije srček, kako izgledata ledvički,... Po preštetih rokah ter nogah in očitnih einsteinovih možganih je ginek. povedala, da je vse ok. Jupi! Leva slikica: Ujeta v gibu, ko se z rokami drži za podplate (ampak to Tomo bolj ve slikco razložit, jaz sem bila v drugem svetu). Desna slikica pa je obrazek.

Starost 22 tednov.

Solze zadržane (če z nekom deliš neko stvar, je čustveno veliko lažje)

gnezdenje

in se je začelo... staro ven, novo? kmalu notri :) delno s slabo vestjo, ker me je v preteklem mesecu bolj interesirala izbira vozička, barve sten in stenskih luči, kot posedanje za knjigami. še sreča, da je minilo obdobje izpitov... in si lahko med predavanji ogledujem kataloge quinnyjev, barvnih nians in Ikee :)

s tomotom sva se odločila preurediti celotno zgornje nadstropje in tako iz treh neuporabnih sobic narediti spalnico (z vhodom na teraso), dnevno sobo in kopalnico. eno soba zaenkrat pripada še domnu (little brother), druga pa računalniku.

par odločitev je že padlo... spalnica v kombinaciji oranžnih/belih sten, pohitvo natur les/mat kovina, kavč v dnevni oranžen, stene bele, kopalnica bela z barvnimi dodatki, voziček quinny speedi in delno izropanje ikee.

kaj je v trebuhu je zaenkrat še skrivnost. upam, da se bo 15.3. na ultrazvoku že videlo, ker me fuuuul firbec daje. bi že tko rada začela kupovat stvari... je tako težko hodit po h&m-u in samo gledat vse cort cunce. ena mi je bila še posebej všeč - rumene/zelene barve majčka z napisom "i love my mum". aj lah bolš :) je pa vse fino, vse v redu, še nič metuljčkov, nič brc, nič strij :)

fižolček

torej... recimo od oktobra. je bilo oktobra? ti povej. mene kregajo drugi, ker ne vem točno od kdaj si v meni. da druge ženske zapisujejo še vse dneve, ko imajo spolne odnose. ha ha ha.

nisem popolna... še zdaleč ne. pozabljam, zamujam, pretiravam, momljam, požiram besede, kompliciram, jokam, ...

ampak tebi obljubim, da bom najboljša mamica na svetu!

moj fižolček... trenutno lep, miren in velik 57.3mm :)