Prvo krilo

Moja šiviljska zgodovina je dolgočasna, nezanimiva in na čase celo malce sramotna ;)

Dve leti nazaj sem navdušeno domov prinesla nov šivalni stroj... Ki pa je ostal v škatli do tistega decembra... ko sva se s Tomotom odločila, da narediva za Božička našim družinskim puncam predpasnike. Ker pa sva itak odlašala do zadnjega, sem jih jaz izrisala, izstrigla.... šival pa je Tomo :) In tako je ostalo do danes... Tomo, a mi plis skrajšaš hlače. Dej sam tale rob mi zašij, ... itd... -To je ta sramotni del, da moj mož zna šivat, jaz pa ne ;)

Odkar sem kupila mašinco, sem spremljala svašta bloge in oh in sploh delala načrte (v glavi) kaj vse bom jaz šivala. Ha. Par dni nazaj pa mi je bilo zadosti. Vzela sem navodila v roke, odgrnila mašinco in začela. A na xy blagu za hec je šlo ok. Nisem pa se spravila, da bi zares nekaj urezala in zašila. 

Tako sem za začetek dokončno uničila eno mojo majčko (ki sem jo že prej uničila z mastnim madežem, ki ne gre ven). In nastalo je eno ultra mini krilo za Bio.

Šivala sem valda samo ta nujno... spodnji in levi šiv krilca sta original, desni in zgornji v katerega je všita elastika pa sta moja. Se je treba znajti. Morala sem si zagotoviti Biino nadušenje, da me ne mine šiviljska evforija, zato sem hitro nalikala na krilo eno hello kitty. In zmaga! (noče je sleči)

bučke na "1001" način

oh my husband's gonna love this post ;)

Obožujem dejstvo, da sem to "spravila gor" sama in da je zraslo na najbolj možen eko način. Kljub začetnemu skepticizmu glede urejanja vrt(ičk)a, nam gre kar dobro... bojujemo se s plevelom, obilno zalivamo, vložen trud pa je poplačan z užitkom domače solate, jagode, kif'lčka  in ja... bučke :)

Naj delim z vami par receptov...

BUČKE S SLADKO SMETANO

sestavine: bučka, čebula, česen, sladka smetana, olje, sol, poper, začimbe po želji.

Bučko nažemo na kocke, čebulo in česen na drobno nasekljamo. Na olju prepražimo čebulo in česen, ko zadiši, vržemo v ponev še bučke in pražimo... Ko so se malo prepražile, jih zalijemo s sladko smetano, posolimo, popopramo. Začinimo po želji... Jaz jih ponudim s širokimi rezanci.

BUČKINI POLPETKI

sestavine: bučka, sir, jajce, moka, drobtine, peteršilj, sol, poper, česen, olje.

Bučko naribamo, posolimo in počakamo, da odda vodo. Nato jo ožamemo in odlijemo odvečno vodo. Med naribano bučko dodamo še nariban sir, surovo jajce, nasekljan česen in peteršilj ter dodatno solimo in popramo. Vse premešamo in nato dodamo pest moke in po potrebi dodajamo še drobtine - dokler zmes ni toliko gosta, da se delajo lepi polpetki v roki. Nato naredimo polpetke, jih nenazadnje potresemo z drobtinami in položimo v ponev s segretim oljem. Na obeh straneh jih zlatorumeno zapečemo. Poleh paše velika skleda zelene solate ali pa kaj drugega kislega - vložene kumarice, paprika...

BUČKE V OMAKI S SUHO SALAMO

sestavine: bučka, sladka smetana, topljen sirček, majaron, suha salama, čebula, česen, olje, sol, poper

Bučko nažemo na kocke, čebulo in česen na drobno nasekljamo. Na olju prepražimo čebulo in česen, ko zadiši, vržemo v ponev še bučke in pražimo... Narežemo suho salamo in jo damo med bučke. Nato vse zalijemo s sladko smetano, posolimo, popopramo, začinimo z majaronom in vržemo vmes še par topljenih sirčkov. Še malo pokuhamo in prelijemo s to omako razne testenine - makarone, fusile, peresnike, metuljčke :)

BUČKE V OMAKI S PIŠČANCEM

sestavine: bučka, česen, čebula, olje, sol, poper, curry, piščančji file, gorčica, sladka smetana.

Bučko nažemo na kocke, čebulo in česen na drobno nasekljamo ter piščančji file narežemo na kocke. Na olju prepražimo narezan piščančji file in ga začinimo s curryjem. Zlatorumeno zapečemo. Nato meso poberemo iz ponve, dodamo še malo olja in popražimo česen in čebulo. Dodamo bučke, pustimo da se malo razpustijo in nato dodamo žličko gorčice in sladko smetano. Pustimo da se malo pokuha in nato dodamo še že prej popečene piščančke, da se okusi premešajo.  Jaz sem za zraven spekla še mlad krompirček (pomokan z ostro moko) in skledo zelene solate.

 

BUČKE S KISLO SMETANO

sestavine: bučka, vegeta ;), kisla smetana

Ta recept je nastal v stiski s časom, ampak je dober :) Bučko narežemo na kolobarje. Kolobarje vržemo na olje in začinimo z vegeto. Ko je na obeh straneh zapečeno, vmešamo med bučke kislo smetano. Malo pokuhamo in postrežemo. Samo, s kruhom, s solato. Karkoli. Ful na hitro :)

OCVRTE BUČKE

sestavine: bučka, sol, jajce, moka, drobtine

Bučke narežemo na kolobarje, jih pomokamo, pomočimo v razžvrkljano jajce in vržemo še v drobtine. Nato naj romajo v ponev z oljem in se na obeh straneh zlato rumeno zapečejo. Za zraven? Pire in pohanček, za tiste, ki so bolj ta mesni.

MEDITERANSKE BUČKE

sestavine: bučka, korenje, olje, sladka smetana, knor kocka z olivnim oljem in zelišči :)

Bučko in korenje naribamo in popražimo na olju. Dodamo sladko smetano in knor kocko. Pokuhamo toliko da se kocka raztopi. Omako lahko samo polijemo čez testenine, jaz najraje primešam svederčke, jih dam v pekač za narastek, posujem z naribanim sirom in zapečem, da se sir stopil. Pa skleda solate seveda ;)

BUČKE NA ŽARU

sestavine: bučka, sol, sir

Bučke narežemo na kolobarje, jih posolimo in vržemo na žar. Ko so na eni strani zapečene, jih obrnemo in položimo na zapečeno stran sir - v lističih, topljen, kocko edamca, fete, mozzarelle... Počakamo, da se sir stopi in narejeno. Primerno kot priloga svašta z žara.

RIŽ Z BUČKO IN ŠAMPINJONI

sestavine: bučka, šampinjoni, riž, olje, sol, poper, peteršilj, muškatni orešček, česen, čebula.

Bučko narežemo na kocke, šampinjone na četrtine. Nasekljano čeblo in česen prepražimo na olju, dodamo bučko in šampinjone, začinimo, pražimo, dodamo riž, da se še ta malo prepraži in nato postopoma dodajamo vodo, da se riž skuha.

No nekaj idej... za vaše pa se priporočamo! (ker bučk je še kar nekaj na vrtu ;) )

sunny days

Hja no, spet sem malo zanemarila tale blogec... Če pa je tooooliko stvari zunaj za naredit in doživet. 

Zadnji vikendi so bili najbolj pestri... 

Na dekliščini smo punce Karmen kar pošteno zagodile... Priprave na zakon morajo biti :)

Da pa Karmen in Roku ne bo slučajno kaj lepše kot nam, poročenim, pa smo ju v soboto z veseljem pospremili na novo življensko pot...

Mi smo še pred tem nabrali kar nekaj regratovih cvetkov, jih spletali v venčke in dekorirali z njimi kuhinjo in 

balkonček.

Nato odpihnili kar nekaj regratovih lučk (koliko sladolednih smo pojedli pa ne štejemo)

 

Preživeli veliko časa na vrtu... eni na igralih, eni v vrtičku, ...

pomarančna knjižnica

Ob deževnih popoldnevih kakršen je bil danes, se zadnje čase pogosto odpravimo v novo knjižnico v Cerkljah. Sicer smo z veseljem hodili iskat knjigice tudi v staro, toda tukaj lahko preživljamo čas, se kam usedemo, pokramljamo s kom in posrfamo. Res, par foteljčkov, malo barve in računalniki pa smo vsi veseli.


Ob prvih obiskih je Bia samo s superhitrostjo vlekla knjigice s polic, jaz pa sem jo komaj dohajala in jih zlagala nazaj. Zato je bilo kjučnega pomena naučiti Bio pomena in uporabe ravnilca :)

Knjižnica je v Pavšlarjevi hiši, v kateri se skriva še bodoči turistični center, sobica z razstavo slik, čajna kuhinja, ... Skratka po moje mnjenju polno neikoriščenih prostorov. In vsakič, ko grem mimo, se mi kolca po Igrišču...


Skakanje po lužah je uporabno pospeševalno sredstvo- tako s tekanjem od ene do druge prideva domov malo hitreje (današnji rekord - 30min (za slab kilometer).

jutr mam zobarja!

... smo peli včeraj in se razmetavali ...

Danes pa je šlo zares! Bii so se na zgornjih štirkah (katere ona fali, meni pa na žalost zmanjka energije zanje očitno) pokazali črvi na delu. Ker smo jih želeli čim prej prepoditi, smo obiskali zobozdravnico Ireno Vidic, ki je zaaakooon!

Bio je čisto začarala z opisovanjem prostora ter ji na nohtek narisala zvezdico s plombico (sploh tu je dobila plus točke pri Bii ;) ). Tako da ji je že pri prvem obisku poleg štetja zobkov pustila narediti eno zaščitno oblogico (oziroma še zvezdico za zobek).

Prvi obisk je minil in upam, da jo čakajo samo lepe izkušnje z zobozdravniki... Sama vem, da se še danes tresem preden se vsedem na stol in prikimavam za injekcijo že skoraj pri odstranjevanju zobnega kamna ;))

velikonočne zadeve

Versko je naša družina z obeh strani vzgajana katoliško... Vendar v bolj mehki obliki. Tako se sicer ne zadržujemo pogosto v cerkvi... Vendar vseeno z Bio moliva zvečer "sveti angel". Bolj iz navade in mojih lepih spominov na to iz preteklosti. In zelo radi sledimo kakim lepih cerkvenim običajem...

Kot je recimo "butarca"... ki jo je letos naredil Bii striček Domen
žegen velikonočnih jedi (letošnja Biina košarica je bila kar hello kitty torbica)
in izdelovanje pirhov...

Pirhe smo letos bolj ali manj uspešno pomočili v rdeči, lila in zeleni barvi in nanje lepili barvaste pikice in nalepke... No ja... nalepke so bile vsepovsod. In uganete kater kozarček je trenutno Biin najljubši?
Tale črtast je bil Biin najljubši, naredila ga je pa Mančina mamica Andreja.


Velikonočni zajček na sliki je imel vlogo pri manjšem triku. Bia je nora na sladkarije in nonstop žica zanje. Ker pa nam je popoooolnoooma zmanjkalo sladkarij, smo morali biti čisto pridni, ker mogoče nam bo pa velikonočni zajček pustil kaj v njegovi košarici. In bilo je ogromno veselja, ko je po parih dneh hecanja le pustil čokoladna jajčka (sorini mmm). Kruti starši, ha ;)

Lepi prazniki, ampak tudi zeeelooo naporni. Hudo je skos jesti, nič delati itd...;)

materinski dan...

...je bil letos že zelo poseben. Sicer sta mi bila tudi prva dva, a je velika razlika v Biinem dojemanju sveta okoli sebe (in s tem tudi mene).

Po prihodu iz vrtca sva se odločili narediti indijančke. Veliko zabave za našo malo kuharico :)

Urša mi je s svojimi fotkicami indijančkov ponovno vzbudila željo po izdelavi le-teh... in sem zaradi njenih mnjami fotk pozabila na traume iz preteklosti :) Skratka... nekaj sem naredila narobe in so prišli mega mega mehki in zato mini mini. Da ne omenjam oblivanja s čokolado :)

(ampak verjetno je odveč podatek, da pojedli smo pa vse ;) )

Popoldne je sledila igrica v sklopu Kluba študentom Kranj. Bil je zaključek njihovega super projekta Mlade mamice. Hvala KŠK!

Super dan!

moto gp vs. baby tv

izjava tedna... včeraj zvečer gledamo baby tv in Tomo za sekundico prestavi na motorje...

"poRka madoniš, oči na plestavlej mi lisanke!"

Poskušajte spregledati in preslišati besedekijihjegrdoinjihsicernesmemoinnegovorimo...

ampak R??

...sicer sva potem še poskušala z raznimi ribami, racami in rakci... pa ni palilo. Vseeno ... približno vemo kaj lahko pričakujemo :) Ponosna s kančkom khm sramu ;)

Prvič...

Začetku začetek skoraj enak tisoč barv pa da le en cvet, prve stopinje, prvi korak, prvi dan obračajo svet. Počasi rastemo, se prehitevamo, božamo, grizemo, v svoji lastni školjki si sam. Prvič je takrat, ko najbolj boli, mami najlepši smo vsi, dnevi in ure, leta vsem nam, trenutki vsi v brezdan. (V.Kreslin)

Pa smo ga dočakali, Biin prvi vrtčevski dan. Tja se je odpravila čisto navdušena z ruzakom za v vrtec in Becico (just in case). Nočem pisati kot neka sentimentalna koza, ampak dejansko je to en korak nazaj zame, kot mami. Ampak jo je pa vedno veselje gledati, ko jo pridem iskat, kako se igra s sovrstniki, kako sodeluje z drugimi. Skratka, solze so bile sprva res samo moje, kasneje pa je prišlo tudi malo za Bio. Vendar to je ja normalno.



Še en "prvič" pa nas je čakal v soboto, ko je imela Bia svoj prvi pravi vrtčevski nastop :) Kiklica obvezna, trema prisotna. Tako da malo je bila na odru, malo pa v prvi vrsti pri meni v naročju, kjer pa sva toliko bolj ploskali.

Ob posebni priložnosti je bila potrebna tudi sladica, tiramisu, ki ga je Bia preimenovala v tortico. In seveda tortice imajo svečko in smo piiihaliiii (malo je manjkalo pa bi zapeli še "vse najboljše" :)
Na vrtčevski prireditvi ob tednu družine, so vsi otroci svojim staršem poklonili darilo - potiskano eko vrečko.
Takole pa zgleda razgrnjen Biin prvi izdelek in darilo za očija in mamico...
S čustvi nabiti prviči...

SpRiNg HaS sPrUnG

Jupi! Pa naj bo zunaj burja, dež al pol metra snega, mi imamo uradno pomlad v stanovanju (pa kljub temu upam, da kmalu tudi zunaj)






+ happy news! Bia v ponedeljek začne z uvajanjem v vrtec :)

čišenje noska

Tako naj bi zgledalo čiščenje nosu - pri odraslih in pri otrocih.



(ok, tut men posnetek ni najbolj ljub, ampak dobr, Bie ne morm snemat pri tem)

Ne morm verjet, da tega nihče ne pove... Recimo, na posvetovalnicah, instant parenting tečaju, kasneje pri pediatrih... Skratka, če bi tole vedla, bi si prišparal 1x počen bobnič, večkratne doze antibiotikov in nasploh en kup neprijetnosti povezanih s prehladi in noskom.

Tko da fejst namakat noske, jz ji špricnem dobr deci na uro. Ona pa men. Ker mi je ta filing ravno tako odvraten in se težko pripravim, da si špricnem.

bolniška

Takole zgleda naše tihožitje na mizi v dnevni...


Sva šli z Bio v ponedeljek k zdravnici, čisto zdravi, le noht na nogi se ji je vraščal. In očitno sva domov prinesli super bacile, ki sedaj oblegajo celotno familijo.

In sedaj na veliko furamo lumpijev čaj, grozdje, fiziološko na decilitre, robčke in ... baby tv.

maste kej za pusta hrusta?

Tudi letos smo skoraj predozirali s krofi in sladkarijami, ki pašejo k pustnemu času.

Na pustno soboto smo se kot backi joni odpravili na otroško pustovanje, kjer sta vse otroke najprej animirala dva klovna, nato pa je sledil žur s piko nogavičko!


Nedeljo smo preživeli pri babi in atu s šenčurskimi Godlarji...

V torek pa smo letošnjega pusta zaključili v Tušu v Kranju, kjer so imeli Čuki nastop za najmlajše (in mamice ;) )

Aja, v sredo smo imeli pa že problem, ker se nismo nič našemili... tako da... maškarce bi lahko trajale tudi kak dan več :)

skijaši

Takole je Bia na domačem hribu (ki se je iz tedna v teden večal) osvajala veščine smučanja. Po začetnih škarjastih korakih, je kmalu sama splezala do vrha in se spustila po hribčku.



Ampak lopatka je pa še vedno najbolj zakon!

prva manikura

Takole pa je, če kozmetično navdušenko (z še malenkost premalo izkušnjami) pustiš samo v svojem študijskem kotičku.


Ustvarjala je z edigsom...

palačinke!

Po dolgem času smo bili v soboto doma, brez obveznosti (no tiste "pospravljalne" smo preskočili) in začeli usvarjati in packati že za zajtrk. Zmiksali smo mega mini ameriške (or whatever) palačinke. V bistvu navadne naše, z dodanim pecilnim praškom. V manjši in bolj fletni različici. So res take flufy in nekako se jih ne da nehat jest :)


Naša kuharica Mojca (kot zadnji mesec Bia pravi, da ji je ime :))


Mnjamsi so bile z domačimi marmeladami in pa čokoladnimi sladkim grehom...

T-R-M-A

TRMA. Ne samo z veliko začetnico, temveč z vsemi konkretno veliki črkami.

metanje v tla, zmišljevanje, ne ta kozarec, tistega bi, tole je moje, ne ne bom, nočem, ne dam, jz bom prva, pust me, nebi te majčke, jz bom peljala luno, hočm nož, sama hočem mešat, ne grem spat, dej mi takoj, ...

...in še tisoč stvari na dan, ki na dnevni bazi dvigajo moj pisker.

Kako se spopast s tem? Trenutno furamo ignoriranje metanja v tla in histeričnega joka. In pogovor kako in kaj. Huh, naporno! Nikol mi ni noben reku, da so vsi otroci taki, ne sam od tujcev v trgovini :)

Najprej sem rekla, da ni šans, da kdaj javno pokažem ta posnetek. Ampak je ful poučen :) Bia reče: "Mami dej tist, k Bia joka." In gledava, se smejeva in spet ponoviva, da je fotkič samo od mamice in očija ter da ga Bia ne sme. Kar je bil vzrok za strašne solze in jok na filmčku.



ok... tole pa je bilo pet minut pozneje...



Ja, vse mine. Tudi trma. Hope so :)

(posnetka sta stara vsaj dva meseca)