Žalostno, a resnično. Najbolj domača in sladka stvar ta teden je bil domač kethup. Ketchap. Kečap.
Skuhala sem ga iz 6 konkretnih paradižnikov in ene rdeče paprike. Jih zrezala na kocke in prepražila. Precedila nato kašico čez cedilo, da so šla vsa semenca in lupine preč in da je ostala čista mezga*. Nato sem jo posolila z zravnano žličko soli in eno veliko žlico sladkorja. Sledilo pa je kuhljanje kake dve uri, da je postalo vse skupaj na las podobno tistemu kečapu iz tube.
In da je stvar še bolj žalostna... Kečapa je bilo za slab deci ... se pravi smo ga pojedli že tisti večer.
Ne ... mora biti happy end!
Kečap je bil zakon! Količina je bila zgolj testne narave. Bia je sicer nora na kečap, a je po industrijskem vedno dobila rdeče lise/pike po obrazu. Grdi grdi E-ji. Torej... naredimo domačega! Naslednjič vsaj v 5 literskem loncu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar