sreda, september 22, 2010

slovo poletju

Tomo se je od poletja poslovil že nekaj časa nazaj z 12 urnim švicanjem na nogometnem igrišču. Midve z malči pa vztrajava do konca. 

Polizan je bil zadnji poletni sladoled, bazen(ček) je dokončno pospravljen in Bia se je že skoraj sprijaznila, da kratki rokavi ne pridejo več v poštev.

Lepi trenutki pa ostanejo... 
na fotkah...


 ... ostalo pa v mislih.

petek, september 17, 2010

deževen dan=krasen dan

V primeru, da bi bili vsi dnevi tako krasni, kot je bil današen, mi nebi nikoli več bediralo ob pogledu na kaplje skozi okno.

S Tomotom sva preživela celo dopoldne skupaj. Sama. Malo kuhala, packala in se crkljala. Nastala je krasna slivova marmelada, karbonara testenine, za popoldansko malico pa še slivov zavitek. mmm... 


Naredila sem ga prvič in se mi zdi, da je sedaj to moj najljubši zavitek. Na listnato testo sem namazala stopljeno maslo, posula z drobtinami, mletimi lešniki, narezanimi slivami in sladkorjem. Nato sem ga zavila, povrhu še polila s preostankom stopljenega masla in romal je v pečico... Sedaj pa že razveseljuje naše želodčke.

Se pa že konkretno čuti jesen v zraku. Pospravila sem že poletno dekoracijo in mrzlično googlam za kakšno fino idejo za jesensko. Ste vi že v elementu z bučkami in podobnim?

Želim krasen deževen dan tudi vam! (pa brez poplav in podobnih nevšečnosti)

sobota, september 11, 2010

sladkanje

Žalostno, a resnično. Najbolj domača in sladka stvar ta teden je bil domač kethup. Ketchap. Kečap. 

Skuhala sem ga iz 6 konkretnih paradižnikov in ene rdeče paprike. Jih zrezala na kocke in prepražila. Precedila nato kašico čez cedilo, da so šla vsa semenca in lupine preč in da je ostala čista mezga*. Nato sem jo posolila z zravnano žličko soli in eno veliko žlico sladkorja. Sledilo pa je kuhljanje kake dve uri, da je postalo vse skupaj na las podobno tistemu kečapu iz tube. 

In da je stvar še bolj žalostna... Kečapa je bilo za slab deci ... se pravi smo ga pojedli že tisti večer.


Ne ... mora biti happy end! 

Kečap je bil zakon! Količina je bila zgolj testne narave. Bia je sicer nora na kečap, a je po industrijskem vedno dobila rdeče lise/pike po obrazu. Grdi grdi E-ji. Torej... naredimo domačega! Naslednjič vsaj v 5 literskem loncu.