jutr mam zobarja!

... smo peli včeraj in se razmetavali ...

Danes pa je šlo zares! Bii so se na zgornjih štirkah (katere ona fali, meni pa na žalost zmanjka energije zanje očitno) pokazali črvi na delu. Ker smo jih želeli čim prej prepoditi, smo obiskali zobozdravnico Ireno Vidic, ki je zaaakooon!

Bio je čisto začarala z opisovanjem prostora ter ji na nohtek narisala zvezdico s plombico (sploh tu je dobila plus točke pri Bii ;) ). Tako da ji je že pri prvem obisku poleg štetja zobkov pustila narediti eno zaščitno oblogico (oziroma še zvezdico za zobek).

Prvi obisk je minil in upam, da jo čakajo samo lepe izkušnje z zobozdravniki... Sama vem, da se še danes tresem preden se vsedem na stol in prikimavam za injekcijo že skoraj pri odstranjevanju zobnega kamna ;))

velikonočne zadeve

Versko je naša družina z obeh strani vzgajana katoliško... Vendar v bolj mehki obliki. Tako se sicer ne zadržujemo pogosto v cerkvi... Vendar vseeno z Bio moliva zvečer "sveti angel". Bolj iz navade in mojih lepih spominov na to iz preteklosti. In zelo radi sledimo kakim lepih cerkvenim običajem...

Kot je recimo "butarca"... ki jo je letos naredil Bii striček Domen
žegen velikonočnih jedi (letošnja Biina košarica je bila kar hello kitty torbica)
in izdelovanje pirhov...

Pirhe smo letos bolj ali manj uspešno pomočili v rdeči, lila in zeleni barvi in nanje lepili barvaste pikice in nalepke... No ja... nalepke so bile vsepovsod. In uganete kater kozarček je trenutno Biin najljubši?
Tale črtast je bil Biin najljubši, naredila ga je pa Mančina mamica Andreja.


Velikonočni zajček na sliki je imel vlogo pri manjšem triku. Bia je nora na sladkarije in nonstop žica zanje. Ker pa nam je popoooolnoooma zmanjkalo sladkarij, smo morali biti čisto pridni, ker mogoče nam bo pa velikonočni zajček pustil kaj v njegovi košarici. In bilo je ogromno veselja, ko je po parih dneh hecanja le pustil čokoladna jajčka (sorini mmm). Kruti starši, ha ;)

Lepi prazniki, ampak tudi zeeelooo naporni. Hudo je skos jesti, nič delati itd...;)

materinski dan...

...je bil letos že zelo poseben. Sicer sta mi bila tudi prva dva, a je velika razlika v Biinem dojemanju sveta okoli sebe (in s tem tudi mene).

Po prihodu iz vrtca sva se odločili narediti indijančke. Veliko zabave za našo malo kuharico :)

Urša mi je s svojimi fotkicami indijančkov ponovno vzbudila željo po izdelavi le-teh... in sem zaradi njenih mnjami fotk pozabila na traume iz preteklosti :) Skratka... nekaj sem naredila narobe in so prišli mega mega mehki in zato mini mini. Da ne omenjam oblivanja s čokolado :)

(ampak verjetno je odveč podatek, da pojedli smo pa vse ;) )

Popoldne je sledila igrica v sklopu Kluba študentom Kranj. Bil je zaključek njihovega super projekta Mlade mamice. Hvala KŠK!

Super dan!

moto gp vs. baby tv

izjava tedna... včeraj zvečer gledamo baby tv in Tomo za sekundico prestavi na motorje...

"poRka madoniš, oči na plestavlej mi lisanke!"

Poskušajte spregledati in preslišati besedekijihjegrdoinjihsicernesmemoinnegovorimo...

ampak R??

...sicer sva potem še poskušala z raznimi ribami, racami in rakci... pa ni palilo. Vseeno ... približno vemo kaj lahko pričakujemo :) Ponosna s kančkom khm sramu ;)

Prvič...

Začetku začetek skoraj enak tisoč barv pa da le en cvet, prve stopinje, prvi korak, prvi dan obračajo svet. Počasi rastemo, se prehitevamo, božamo, grizemo, v svoji lastni školjki si sam. Prvič je takrat, ko najbolj boli, mami najlepši smo vsi, dnevi in ure, leta vsem nam, trenutki vsi v brezdan. (V.Kreslin)

Pa smo ga dočakali, Biin prvi vrtčevski dan. Tja se je odpravila čisto navdušena z ruzakom za v vrtec in Becico (just in case). Nočem pisati kot neka sentimentalna koza, ampak dejansko je to en korak nazaj zame, kot mami. Ampak jo je pa vedno veselje gledati, ko jo pridem iskat, kako se igra s sovrstniki, kako sodeluje z drugimi. Skratka, solze so bile sprva res samo moje, kasneje pa je prišlo tudi malo za Bio. Vendar to je ja normalno.



Še en "prvič" pa nas je čakal v soboto, ko je imela Bia svoj prvi pravi vrtčevski nastop :) Kiklica obvezna, trema prisotna. Tako da malo je bila na odru, malo pa v prvi vrsti pri meni v naročju, kjer pa sva toliko bolj ploskali.

Ob posebni priložnosti je bila potrebna tudi sladica, tiramisu, ki ga je Bia preimenovala v tortico. In seveda tortice imajo svečko in smo piiihaliiii (malo je manjkalo pa bi zapeli še "vse najboljše" :)
Na vrtčevski prireditvi ob tednu družine, so vsi otroci svojim staršem poklonili darilo - potiskano eko vrečko.
Takole pa zgleda razgrnjen Biin prvi izdelek in darilo za očija in mamico...
S čustvi nabiti prviči...

SpRiNg HaS sPrUnG

Jupi! Pa naj bo zunaj burja, dež al pol metra snega, mi imamo uradno pomlad v stanovanju (pa kljub temu upam, da kmalu tudi zunaj)






+ happy news! Bia v ponedeljek začne z uvajanjem v vrtec :)

čišenje noska

Tako naj bi zgledalo čiščenje nosu - pri odraslih in pri otrocih.



(ok, tut men posnetek ni najbolj ljub, ampak dobr, Bie ne morm snemat pri tem)

Ne morm verjet, da tega nihče ne pove... Recimo, na posvetovalnicah, instant parenting tečaju, kasneje pri pediatrih... Skratka, če bi tole vedla, bi si prišparal 1x počen bobnič, večkratne doze antibiotikov in nasploh en kup neprijetnosti povezanih s prehladi in noskom.

Tko da fejst namakat noske, jz ji špricnem dobr deci na uro. Ona pa men. Ker mi je ta filing ravno tako odvraten in se težko pripravim, da si špricnem.

bolniška

Takole zgleda naše tihožitje na mizi v dnevni...


Sva šli z Bio v ponedeljek k zdravnici, čisto zdravi, le noht na nogi se ji je vraščal. In očitno sva domov prinesli super bacile, ki sedaj oblegajo celotno familijo.

In sedaj na veliko furamo lumpijev čaj, grozdje, fiziološko na decilitre, robčke in ... baby tv.

maste kej za pusta hrusta?

Tudi letos smo skoraj predozirali s krofi in sladkarijami, ki pašejo k pustnemu času.

Na pustno soboto smo se kot backi joni odpravili na otroško pustovanje, kjer sta vse otroke najprej animirala dva klovna, nato pa je sledil žur s piko nogavičko!


Nedeljo smo preživeli pri babi in atu s šenčurskimi Godlarji...

V torek pa smo letošnjega pusta zaključili v Tušu v Kranju, kjer so imeli Čuki nastop za najmlajše (in mamice ;) )

Aja, v sredo smo imeli pa že problem, ker se nismo nič našemili... tako da... maškarce bi lahko trajale tudi kak dan več :)

skijaši

Takole je Bia na domačem hribu (ki se je iz tedna v teden večal) osvajala veščine smučanja. Po začetnih škarjastih korakih, je kmalu sama splezala do vrha in se spustila po hribčku.



Ampak lopatka je pa še vedno najbolj zakon!

prva manikura

Takole pa je, če kozmetično navdušenko (z še malenkost premalo izkušnjami) pustiš samo v svojem študijskem kotičku.


Ustvarjala je z edigsom...

palačinke!

Po dolgem času smo bili v soboto doma, brez obveznosti (no tiste "pospravljalne" smo preskočili) in začeli usvarjati in packati že za zajtrk. Zmiksali smo mega mini ameriške (or whatever) palačinke. V bistvu navadne naše, z dodanim pecilnim praškom. V manjši in bolj fletni različici. So res take flufy in nekako se jih ne da nehat jest :)


Naša kuharica Mojca (kot zadnji mesec Bia pravi, da ji je ime :))


Mnjamsi so bile z domačimi marmeladami in pa čokoladnimi sladkim grehom...

T-R-M-A

TRMA. Ne samo z veliko začetnico, temveč z vsemi konkretno veliki črkami.

metanje v tla, zmišljevanje, ne ta kozarec, tistega bi, tole je moje, ne ne bom, nočem, ne dam, jz bom prva, pust me, nebi te majčke, jz bom peljala luno, hočm nož, sama hočem mešat, ne grem spat, dej mi takoj, ...

...in še tisoč stvari na dan, ki na dnevni bazi dvigajo moj pisker.

Kako se spopast s tem? Trenutno furamo ignoriranje metanja v tla in histeričnega joka. In pogovor kako in kaj. Huh, naporno! Nikol mi ni noben reku, da so vsi otroci taki, ne sam od tujcev v trgovini :)

Najprej sem rekla, da ni šans, da kdaj javno pokažem ta posnetek. Ampak je ful poučen :) Bia reče: "Mami dej tist, k Bia joka." In gledava, se smejeva in spet ponoviva, da je fotkič samo od mamice in očija ter da ga Bia ne sme. Kar je bil vzrok za strašne solze in jok na filmčku.



ok... tole pa je bilo pet minut pozneje...



Ja, vse mine. Tudi trma. Hope so :)

(posnetka sta stara vsaj dva meseca)

srečno 2o1o

Bia je v letu 2009 doživela in osvojila marsikaj...

Konkretno babje čebljanje, gatke in z njimi lulanje na školjkico, samostojno hranjenje, pomoč pri kuhi, pogum za nastopanje pred množico, številna besedila pesmic, ...

Upam, da ste tudi vi naredili kak pomemben korak v življenju, po katerem bo preteklo leto ostalo v spominu.

V prihajajočem letu pa vam želimo čim več novih dogodivščin!

Bia, Tomo in Špela

adventni venček

Tole je letošnji Biin venček... Mami je lepila s silikonom, Bia pa nosila material skupaj ;) Prijetna ustvarjalna sobota...

Pa še mamičin za v dnevno

jesenski dnevi

Listje je spreminjalo barve, plodovi so padali z dreves in tudi mi smo doživeli nekaj sprememb. Ostali smo sami v hiši, moji so se preselili 10minut stran... Na začetku smo se še malo lovili, vendar se mi zdi, da smo dokaj dobro zalaufali :) (seveda še vedno z zlato pomočjo babic in ata)

Tako da... trenutno preživljamo ogromno časa na vrtu, v kleti, v garažah in na Ikeini spletni strani :) Nekaj pa tudi v bližnjem gozdu...

Iščemo...

Očijeve tri babnice

Oči kje gre sonček pančat?

Bia šiba

Kostanj za prve lušte

2

Evo našo težko pričakovano Fifi tortico :) To je res Biina No.1 igračka, gre vedno spat z njo
(plus Beci in od rojstnega dneva naprej še z Vijolico)

... (ja in ker spimo vsi skupaj na ta veliki postelji je vedno večja gužva)

Žur je bil super! Le Bia je rabila kar nekaj časa, da se je navadila, da je stara že dve leti, ne eno pa pol.

Presenečenje prijateljev, ki so nam po tradiciji za 50 letnike postavili mlaj. Tomo 25 + Špela 23 + Bia 2 = 50 let ;)