TRMA. Ne samo z veliko začetnico, temveč z vsemi konkretno veliki črkami.
metanje v tla, zmišljevanje, ne ta kozarec, tistega bi, tole je moje, ne ne bom, nočem, ne dam, jz bom prva, pust me, nebi te majčke, jz bom peljala luno, hočm nož, sama hočem mešat, ne grem spat, dej mi takoj, ...
...in še tisoč stvari na dan, ki na dnevni bazi dvigajo moj pisker.
Kako se spopast s tem? Trenutno furamo ignoriranje metanja v tla in histeričnega joka. In pogovor kako in kaj. Huh, naporno! Nikol mi ni noben reku, da so vsi otroci taki, ne sam od tujcev v trgovini :)
Najprej sem rekla, da ni šans, da kdaj javno pokažem ta posnetek. Ampak je ful poučen :) Bia reče: "Mami dej tist, k Bia joka." In gledava, se smejeva in spet ponoviva, da je fotkič samo od mamice in očija ter da ga Bia ne sme. Kar je bil vzrok za strašne solze in jok na filmčku.
ok... tole pa je bilo pet minut pozneje...
Ja, vse mine. Tudi trma. Hope so :)
(posnetka sta stara vsaj dva meseca)
4 komentarji:
Zih mine.. samo starši morjo bit dovolj trmasti,.. ;)
se ne dam :)
(k boš pa ti čez kako leto jamral nad gospo Trmo, te bom pa tut razumevajoče potrepljala po rami :) (ok, čeprov v najboljšem možnem scenariju ne boste vedli kaj to sploh je))
Uf, trma.
Pri nas jo pa kar kaznjemo. Malo sedenja na osamljeni klopici v kopalnici. (Spernanny stil). Pomaga. :)
tele supernanny stvari si morm jz še mal ogledat :) (gledam tv izključno na baby tv al pa če se rolajo kakšne fifi in backi joni na dvd-ju)
čeprov mi bi rabli kr eno supernanny na dom :)
Objavite komentar